Get Adobe Flash player

STALIŠČA KSS PERGAM DO VLADNEGA PREDLOGA SOCIALNEGA SPORAZUMA

SPOROČILO ZA JAVNOST
STALIŠČA KSS PERGAM DO VLADNEGA PREDLOGA SOCIALNEGA
SPORAZUMA
V KSS PERGAM smo aktivno sodelovali pri pripravi izhodišč za socialni sporazum, saj smo prepričani, da Slovenija potrebuje tovrstni dokument, ki mora biti rezultat najširšega soglasja med socialnimi partnerji in mora začrtati smer, v katero bo krenila Slovenija. Socialni sporazum mora ponovno vzpostaviti zaupanje med socialnimi partnerji in morda še bolj pomembno od tega kaj bo v socialnem sporazumu dogovorjenega bo pomembno to, da bo
dogovorjeno dejansko tudi spoštovano. V KSS PERGAM pričakujemo, da bodo  reforme, katerih ključna vprašanja morajo biti začrtana v socialnem sporazumu, zlasti s področja trga dela ter pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, sprejete s soglasjem socialnih partnerjev na transparenten način. Reforme je potrebno sprejeti s soglasjem Ekonomsko socialnega sveta na temelju strokovnih podlag in predlogov, ki naj jih pripravijo tripartitno sestavljene delovne skupine, imenovane s strani taistega organa. Prepričani smo, da je le na ta način mogoče priti do rešitev, ki bodo uživale legitimnost in bodo v korist prebivalcem Republike Slovenije. Izkušnja z usklajevanjem Zakona o uravnoteženju javnih financ z le eno sindikalno centralo je po našem
prepričanju slaba praksa, in sprejete rešitve bi bile za delavce po našem trdnem prepričanju ugodnejše, če bi bile v usklajevanja vključene vse sindikalne centrale, zato pozivamo vlado, da se takšni praksi v bodoče izogne.
Koncept socialnih sporazumov iz preteklosti, ki so nalagali naloge vsakemu od socialnih partnerjev je po našem prepričanju neustrezen, saj mora socialni sporazum prinesti skupne rešitve, h katerim bomo zavezani vsi socialni partnerji. Od socialnega sporazuma pričakujemo predvsem jasno začrtano vizijo smeri in ukrepov za zagon gospodarstva, brez katerega ni moč
pričakovati izhoda  iz krize, ključne rešitve in usmeritve reform trga dela ter socialnih zavarovanj, jasno zavezanost pravni državi, trajnostnemu razvoju in socialnemu dialogu ter definiranje odnosa do obsega in kakovosti javnih storitev. S socialnim sporazumom želimo zagotovilo, da se socialna varnost državljanov v času trajanja socialnega sporazuma ne bo poslabšala ne glede na zaostrene makroekonomske razmere oziroma da se bo v primeru rasti BDP povečala. S tem namenom si bomo v teku pogajanj o socialnem sporazumu prizadevali za sprejem naših rešitev in predlogov, ki so utemeljene na
akcijskem načrtu in programu dela KSS PERGAM, dvigajo raven socialne države in so predstavljene v nadaljevanju.Na področju povečanja pravne varnosti in krepitve pravne države ter s tem povezanim zmanjševanjem sive ekonomije predlagamo:
- Povečevanje pristojnosti inšpekcijskih služb ter strožje sankcioniranje kršiteljev zakonodaje
- Sistemsko ureditev sodelovanja med inšpekcijskimi službami ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj
- Sprejem ukrepov za preprečevanje in sankcioniranje nesprejemljivih praks
neplačevanja prispevkov in plač zaposlenim ter revizija določb kazenska zakonika s tega področja
- Revizijo insolvenčne zakonodaje s ciljem večje zaščite in možnosti poplačila delavcev kot upnikov v teh postopkih, večjih možnosti za uveljavljanje odškodninske odgovornosti organov upravljanja in nadzora ter s ciljem možnosti čim hitrejšega prestrukturiranja v teh postopkih z namenom ohranjanja zdravih jeder
V zvezi z učinkovito in ekonomično državno in javno upravo predlagamo:
- preprečitev privatizacije javnih služb in sredstev, ki jih imajo trenutno subjekti javnega prava, ki te službe izvajajo, v uporabi
- preprečitev izvajanja tržne dejavnosti na račun javne službe
- vzpostavitev jasnih standardov in normativov javnih storitev, pri čemer se lahko na področjih, kjer trenutno ni mogoče izvesti postavljenih standardov in normativov, le-te doseže postopoma;
- ohranitev in krepitev kakovostne mreže javnih storitev z iskanjem dolgoročnih stabilnih in vzdržnih sistemov financiranja teh storitev;
- zagotovitev ustreznih pogojev za reorganizacijo lokalne samouprave in regionalizacijo
- vzpostavitev jasne odgovornosti nosilcev javnih funkcij za neustavne in nezakonite odločitve, ki so ugotovljene z odločitvami pristojnih institucij.
V zvezi z upravljanjem državnega premoženja predlagamo:
- Pripravo strategije upravljanja z državnim premoženjem:
- Smotrnejše razpolaganje z nepremičninami
- Smotrnejše upravljanje s kapitalskimi naložbami
- Priprava strategije poslovanja podjetij v državni lasti in razpolaganja z deleži v teh podjetjih
- Možnost revizije Računskega sodišča v podjetjih v neposredni in posredni državni lasti, v katerih je država več kot 25% lastnik
- Preglednejši sistem javnih naročil, ki bi preprečeval izbor  ponudb, ki ne pokrijejo ekonomskih stroškov blaga ali storitve in bi prek ustreznih kriterijev spodbujal izbor domačih prijaviteljev na javne razpise.
V KSS PERGAM nasprotujemo zapisu fiskalnega pravila v Ustavo, saj menimo, da ne gre za ustavno materijo temveč za politično odločitev, ki lahko državi onemogoči izvajanje politik, ki bi jo utegnile v primeru ekonomske krize reševati. Z dolgoročnim ciljem uravnoteženih javnih financ se sicer strinjamo, vendar gre po našem prepričanju pri tem za odgovornost
Vlade da odgovorno ravna s proračunom. Nasprotujemo tudi uvedbi socialne kapice, saj menimo, da vsaj v času tega socialnega sporazuma ne bo proračunskih možnosti, da bi socialno kapico uvedli in izpad nadomestili z gospodarsko rastjo in večjimi proračunskimi prihodki iz drugih virov. V zvezi s slednjimi pričakujemo, da bo morebitna odločitev v zvezi z dvigom DDV sprejeta v soglasju s socialnimi partnerji. Eden od ključnih ciljev za prihodnost je spodbuda gospodarske rasti, zato ob vladnih predlogih predvsem predlagamo:
- Spodbude in davčne olajšave za investicije, ki pomenijo ustvarjanje novih ali
ohranjanje obstoječih delovnih mest in ohranjanje proizvodnje v Sloveniji ter so trajnostno in razvojno naravnane.
- Spodbudo infrastrukturnih investicij s sredstvi javno zasebnih partnerstev in ob varovanju javnega interesa ter s sofinanciranjem iz evropskih kohezijskih skladov.
- Prestrukturiranje gospodarstva s pomočjo povezav med PDP, AUKN, SOD, KAD in SID Banko
Strinjamo se tudi s predlogom o oblikovanju proaktivne sodobne industrijske politike, ki bo predstavljala usmeritev za sprejem horizontalnih in sektorskih politik, vendar pričakujemo, da bo vsebina tega predloga konkretnejša. Sami v zvezi s tem razumemo predvsem aktivno vlogo države pri zagotavljanju podpornega okolja za razvoj dejavnosti, ki jih bomo opredelili kot tiste, ki lahko za Slovenijo dolgoročno predstavljajo potencial za razvoj in rast. Med slednje vsekakor štejemo lesno predelovalno industrijo s papirno industrijo, živilsko predelovalno industrijo in gradbeništvo s cestnim gospodarstvom.
Eno ključnih področij socialnega sporazuma je trg dela in zaposlovanje, kjer predlagamo:
- spodbujanje prilagajanje delovnih mest starejšim  ter odpiranje novih tehnološko sodobnih in okoljsko sprejemljivih delovnih  mest s čim večjo zaščito delavčeve varnosti in zdravja pri delu
- jasnejša določila o delovnem času, zlasti glede razmerja med delom preko polnega delovnega časa in prerazporejenim delovnim časom ter pogostejši nadzor ter strožje sankcioniranje kršitelje določil o delovnem času;
- redefiniranje fleksibilnih oblik zaposlovanja in njihovo približevanje zaposlitvi za nedoločen čas s pravicami in obveznostmi, ki iz tega izvirajo ter omejiti prekerne oblike dela
- odpravo vzrokov in zmanjšanje obsega študentskega dela
- sprejem ukrepov in zakonskih rešitev, katerih namen bo omejiti uporabo agencijskega dela in ki bodo preprečevali socialni dumping na podjetniški ravni
- graditev prožnosti na trgu dela s konkurenčnostjo delavcev v smislu njihovega znanja in izobraževanja preko vseživljenjskega izobraževanja in aktivne politike zaposlovanja z ustanovitvijo sklada za izobraževanje
- Prepoved odpuščanja delavcev/določenih profilov/ in/ali selitve proizvodnje iz Slovenije določeno časovno obdobje v primeru, ko delodajalec prejme  državno pomoč/subvencijo
- Spodbujanje kolektivnega dogovarjanja in ob spoštovanju sistema kolektivnih pogodb strogo vzdržati se kakršnih koli zakonskih posegov v avtonomijo kolektivnega dogovarjanja in še zlasti v že sklenjene in veljavne kolektivne pogodbe
V zvezi s predlogi za večjo fleksibilnost v KSS PERGAM menimo, da ZDR že vsebuje vrsto institutov, ki fleksibilnost omogočajo, vendar jih delodajalci v praksi ne uporabljajo.  Izrecno pa nasprotujemo omogočanju prehodov med delodajalci oziroma predlagamo, da se obstoječe pravne podlage, ki trenutno to dejansko omogočajo, temeljito prevetrijo in postavijo jasne
okvire in omejitve tovrstnih prehodov. Zadržke imamo tudi v zvezi z napovedanimi spremembami na področju odpravnin in pravic v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter poenostavitvami na tem področju. Predlogi so v tem delu še povsem nekonkretizirani in v KSS PERGAM ne nameravamo podpreti nižanja teh pravic, ki bi bilo samo sebi namen in ki ne bi bilo na drugi strani uravnoteženo z ukrepi, ki bi zagotavljali socialno varnost zaposlenim
in tistim, ki so delo izgubili. Prav tako nasprotujemo bistvenim poenostavitvam postopkov
odpovedi pogodbe o zaposlitvi.V zvezi z aktivno politiko zaposlovanja predlagamo zlasti ciljno usmeritev v dve najbolj ranljivi skupini, in sicer mlade in starejše in v zvezi s tem predlagamo:
- Ustreznejše  podporno okolje za vključene v sistem samozaposlovanja
- Spodbujanje prilagajanja delovnih mest starejšim v smislu aktivnega staranja na delovnem mestu
- Uvajanje programov za lažji in postopni prehod v upokojitev v povezavi s prenosom znanja na mlade s shemami delitve delovnega mesta in rotacije delovnih mest 
- Omogočanje in spodbujanje hitrejšega vstopa na trg dela mladim, vključno z delnim prevzemom stroškov njihove zaposlitve (npr. delno plačilo prispevkov), s čemer bi se lahko spodbujalo tudi zaposlovanje starejših.
- uvedba obveznega pripravništva za mlade
- subvencioniranje prehoda iz zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas in iz drugih oblik dela v zaposlitve za nedoločen čas
- Promoviranje geografsko in poklicne mobilnosti zaposlenih
- Spodbujanje socialnega podjetništva zlasti z omogočanjem dostopa do finančnih virov in upoštevanja družbenega dobra kot kriterija za dostop do finančnih virov preko sklada za spodbujanje socialnega podjetništva.
Zaradi velikih pomanjkljivosti plačnih sistemov je potrebno zagotoviti da bodo plače temelj socialne varnosti zaposlenih in morajo omogočati dostojno življenje delavca in njegove družine ter zagotavljati ustrezno osnovo za pravice, ki izhajajo iz socialnih zavarovanj. Zato v zvezi s tem predlagamo:
- da so kolektivne pogodbe temelj dogovarjanja o politiki plač
- da rast bruto plač mora slediti gospodarskim gibanjem, pri čemer mora biti najmanj ohranjena realna vrednost plač in v dogovorjenem deležu in načinu upoštevana tudi rast produktivnosti.
- Da se sklepne nova splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo z minimalnim standardom pravic iz delovnega razmerja vključno s temelji politike plač v zasebnem sektorju ob ustreznih razmerjih do minimalne plače ter med tarifnimi razredi
- spremembo definicije minimalne plače in odpravo anomalije uravnilovke delavcev z najnižjimi plačami, ki ob bistveno različnih pogojih dela prejemajo enako plačilo za delo.
- predlagati in v socialnem dialogu uveljaviti rešitve za spremembe plačnega sistema v smeri večje fleksibilnosti, ki bo ob varovanju osnovne plače omogočal stimulativno nagrajevanje in nagrajevanje iz naslova uspešnosti poslovanja
- uveljavitev sistema napredovanja
- odprava anomalij plačnega sistema v javnem sektorju.
Na področju izobraževanja in znanosti, ki sta področji, na katerih bi moral v prihodnosti sloneti naš razvoj, predlagamo:
- oblikovanje takega sistema financiranja visokega šolstva, ki bo omogočal uravnotežen razvoj vseh področij  in dodatno spodbujal področja, kjer lahko v nacionalnem in mednarodnem okviru pričakujemo vrhunske rezultate.
- Ustrezno financiranje javnih univerz, s čemer bo zagotovljen kakovosten študij brez šolnin na vseh stopnjah;
- omogočanje univerzam avtonomne selekcijske postopke, ki bodo omogočali čimboljši izkoristek individualnih intelektualnih potencialov brez socialnega izključevanja;
- Ohranitev celovitosti javnih univerz z vsemi temeljnimi smermi študija, tudi v humanistiki, umetnosti in družboslovju, z dodatnimi sredstvi pa spodbujali razvoj tistih smeri, ki imajo največji potencial zaposlovanja

 - Ohranitev celovitosti in avtonomije temeljnega raziskovanja na univerzah in v ta namen zagotovitev stabilnih javnih sredstev ter usmeritev financiranja aplikativnih projektov v projekte, ki jih gospodarstvo potrebuje za svoj razvoj.
V zvezi s poglavjem o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagamo:
- ohranitev temeljnega koncepta solidarnosti
- uvedbo ločene prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje za primer invalidnosti in upokojitve zaradi poškodbe na delu in bolezni povezane z delom
- ukrepe za daljše ostajanje v zaposlitvi  na delovnopravnem področju, na področju varnosti in zdravja pri delu ipd., pri čemer je potrebno primarno dati poudarek spodbudam (bonusom)
- pogoj za pridobitev polne pokojnine mora biti poleg starosti tudi dosežena delovna (pokojninska) doba. Posebej je potrebno urediti pogoje za polno pokojnino za zaposlene, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pri čemer naj bo za te zaposlene pogoj za polno pokojnino izključno delovna doba.
- vsebinski pregled časovnih bonusov, katerih odprava se predlaga, pri čemer menimo, da bi nekateri vsekakor morali ostati (npr. služenje vojaškega roka), nekatere pa bi lahko tudi modificirali v smislu različnega priznavanja določenih obdobij pri ugotavljanju pogojev za upokojevanje (npr. čas študija). V vsakem primeru je potrebno v primeru soglasja o spremembah na tem področju določiti ustrezna prehodna obdobja
- ustanovitev posebne organizacije za izvedensko medicino za potrebe pokojninsko invalidskega, obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo
- uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo kot nove veje socialna varnosti.
V zvezi s sistemom zdravstvenega varstva predlagamo:
- ohranitev javne zdravstvene mreže kot temelja zdravstvenega varstva
- Sprejem meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti ter mreže javnih zdravstvenih zavodov oziroma izvajalcev na sekundarni in terciarni ravni ter zagotovitev pravočasne in geografsko ustrezne dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem skupinam prebivalstva
- Strokovno funkcionalno in poslovno povezovanje zavodov in koncesionarjev s področja zdravstvene dejavnosti v učinkovite organizacijske oblike na območjih regij
- Ob reorganizaciji mreže na sekundarni ravni ustanoviti v racionalnih okvirih
negovalne oddelke oziroma negovalne bolnišnice
- razvoj in povečevanje zmogljivosti primarne ravni zdravstvene dejavnosti
- opredelitev kriterijev kakovosti in njihova povezava na sistem financiranja
- Akreditiranje zdravstvenih zavodov
- učinkovit sistem finančne kontrole in javnih naročil v zdravstvu,
- Očiščenje zdravstvene blagajne izdatkov, ki niso povezani z zdravljenjem in
preventivo
- Razširitev  prispevnih osnov na vse prihodke zavarovanca in postopna izenačitev prispevne osnove posameznih kategorij oziroma odpravili neopravičene razlike v teh osnovah,       
- preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja skladno z evropskimi direktivami na način, da bodo druge oblike zasebnih zavarovanj  namenjene za večji obseg pravic in za storitve, opravljene v višjem standardu,
- opredelitev in ohranitev obsega pravic v košarici obveznega zdravstvenega
zavarovanja- Vzpostavitev registra poklicnih bolezni ter ureditev postopkov za ugotavljanje poklicnih bolezni;
- Ločitev  pravic in prispevkov za zavarovanje za bolezen in poškodbe izven dela od zavarovanja za poškodbe na delu in bolezni, povezane z delom ter uvedba načela diferenciranih prispevnih stopenj za delodajalce v odvisnosti povprečnih stroškov na zavarovanca pri posameznem delodajalcu;
- Spremembo pogajalskih partnerskih postopkov tako, da bodo Zavod za zdravstveno zavarovanje in predstavniki izvajalcev  prevzeli večjo odgovornost za izvajanje programov storitev in da bodo pri svojih odločitvah zadržali in razširili  potrebno avtonomijo ter uvedli mehanizme spodbujanja večje racionalnosti pri izvajanju programov zdravstvenih storitev in pri doseganju ciljev sistema;
- Uvedbo ekonomskih spodbud za zavarovane osebe, ki se bodo aktivno vključili v programe krepitve zdravja  in obvladovanja kroničnih bolezni in zmanjšali stroške zavarovanja z oprostitvijo doplačil oziroma znižanjem prispevkov delojemalcev.
V  KSS PERGAM smo prepričani, da naši predlogi predstavljajo bistveno nadgradnjo in dodano vrednost predlogu socialnega sporazuma, zato pričakujemo, da bodo skrbno pretehtani in tudi povzeti v končno besedilo socialnega sporazuma.
Dr. Janez Posedi
Predsednik KSS PERGAM                                  Ljubljana, 30.05.2012

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI S KOALICIJSKO POGODBO

KSS PERGAM je konec meseca decembra sopodpisala Dogovor socialnih partnerjev in parlamentarnih strank, s katerim se je strinjala s sprejemom zakona o interventnih ukrepih. Z dogovorom so se parlamentarne stranke zavezale, da bodo v prvi polovici tega leta pripravile celotni paket varčevalnih ukrepov, jih predstavile in v socialnem dialogu uskladile potrebne reforme in spremembe za razvoj Slovenije. Za podpis smo se odločili, ker se zavedamo položaja Slovenije in čutimo soodgovornost za iskanje skupnih rešitev za izhod iz krize. Žal pa en mesec po podpisu omenjenega dogovora ugotavljamo, da dogovora še vedno ni podpisala stranka, iz katere prihaja mandatar za sestavo Vlade, g. Janez Janša. Zato ga pozivamo, da dogovor, glede katerega je bil dosežen širok konsenz, podpiše in s tem potrdi pomen socialnega dialoga pri usklajevanju ključnih vprašanj, ki zadevajo socialne partnerje in za katere bo potrebno najti skupne odgovore za odpravo krize in za gospodarski ter socialni napredek Slovenije. Če vsebina dogovora ne bo predstavljala skupne in trdne zaveze VSEH parlamentarnih strank, vključno s SDS, se tudi KSS PERGAM ne bo več čutila zavezana k spoštovanju  vsebine sklenjenega dogovora, ki je podlaga za socialni mir.

V KSS PERGAM ocenjujemo, da koalicijska pogodba, ki naj bi predstavljala temeljni dokument za sprejem ukrepov za izhod iz krize, nima realnih ekonomskih temeljev in je v več točkah kontradiktorna in na ključnih mestih nejasna in nedorečena.

Pripravljenost vseh parlamentarnih strank na socialni dialog se nam zdi posebej pomembna zato, ker koalicijska pogodba v le redkih delih omenja socialno partnerstvo in usklajevanje s socialnimi partnerji. Koalicijska pogodba soglasja socialnih partnerjev in širokega družbenega konsenza v zvezi s ključnimi strukturnimi spremembami ne postavlja kot temelj za legitimnost sprememb, na katerih bo zasnovan razvoj.

Kljub dejstvu, da tudi sami ocenjujemo, da je potrebno sprejeti ukrepe za zagon gospodarstva, vključno z nekaterimi predlogi iz koalicijske pogodbe in da bi bilo smiselno razbremeniti plače zlasti srednjega sloja, koalicijska pogodba ne vsebuje ukrepov, ki bi na drugi strani nadomestili izpad prihodkov zaradi navedenih ukrepov. Tako koalicijska pogodba vsebuje vrsto ukrepov, ki naj bi razbremenili zlasti najvišje sloje in lastnike kapitala (socialna kapica, zmanjšanje davka od dobička pravnih oseb, davčne počitnice), na drugi strani pa ni nobenih konkretnih ukrepov, ki bi obremenili luksuz in najvišje prejemke. Prav tako je predvidena uzakonitev »zlatega fiskalnega pravila«, ki po našem mnenju na način, kot je predlagan, predstavlja nesorazmerno omejevanje manevrskega prostora za načrtovanje ukrepov za zagon gospodarstva in za izvrševanje ustavnega načela socialne države. Uvedba tega načela in nujna konsolidacija javnih financ bi s hkratno uvedbo mnogih ukrepov, ki pomenijo nadaljnje zmanjševanje proračunskih prilivov in na drugi strani odsotnost vseh ukrepov za takojšnje povečanje proračunskih virov, vodila v radikalno krčenje socialnih pravic in standarda javnih storitev. Takšni posegi bi bili po našem prepričanju škodljivi in bi jih bilo potrebno preprečiti z bolj uravnoteženimi predlogi za oživitev gospodarstva in povečanje učinkovitosti javnega sektorja.

Prav tako kot izjemno nevarno za kvaliteto in dostopnost storitev, ki so se doslej izvajale kot javna služba, ocenjujemo na več mestih napovedano odpravo koncesij in prepustitev teh storitev trgu. Ocenjujemo, da bi bilo mogoče višjo kakovost storitev, večjo učinkovitost in dostopnost storitev doseči predvsem z uvedbo minimalnih standardov in normativov, ki jih sedaj ni ter z drugačno regulacijo teh služb in z uvajanjem določenih elementov konkurence tudi znotraj javne mreže teh storitev.

Dokaj nedorečena je bodoča ureditev tako sistema pokojninskega, kot tudi zdravstvenega zavarovanja. V KSS PERGAM smo prepričani, da je potrebno v Sloveniji primarno ohraniti dokladni  pokojninski sistem, ki temelji na solidarnosti in ki ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev in ob upoštevanju objektivne zmožnosti doseganja le-teh omogoča prejemanje pokojnine, s katero lahko upokojenec živi človeka dostojno življenje. Bistvene spremembe v smislu prenosa pravic iz prvega, solidarnostnega stebra v tretji, kapitalski steber, so zato po našem mnenju slabe in vodijo k povečanemu tveganju za nastanek revščine in je zato primarno potrebno krepiti stabilnost prvega stebra ter iskati nove vire za njegovo financiranje. Skeptični smo tudi do morebitne odprave monopola obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Eno od najbolj problematičnih in tudi nejasno zapisanih poglavij koalicijske pogodbe, ki pa je za zaposlene ključno, je trg dela. Glede na trende povečevanja deleža oseb, ki ne opravljajo dela po pogodbi o zaposlitvi ali so zaposleni za določen čas, je nesprejemljivo, da bi takšne oblike dela še spodbujali in podpirali, saj to pomeni spodbujanje prekernih oblik dela. Atipične oblike dela bi bilo potrebno povsem redefinirati in jasno razmejiti od delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi in jasno določiti pogoje, kdaj se lahko delo opravlja na drugih pravnih podlagah. Temelj varnosti predstavlja pogodba o zaposlitvi, iz katere tako po nacionalni zakonodaji kot iz mednarodnih dokumentov izhajajo določene pravice in obveznosti, vse ostale oblike dela pa lahko služijo zgolj jasno določenim namenom in se sklepajo zgolj v primeru, če so zato izpolnjeni pogoji. Prav v tem smislu tudi podpiramo odpravo vzrokov za velik obseg študentskega dela. Koalicijska pogodba predvideva tudi reformo zavoda za zaposlovanje. Glede slednjega sicer menimo, da je zagotovo potreben drugačne in boljše organiziranosti za učinkovitejše posredovanje na trgu dela in da bi bilo potrebno učinke posameznih programov in delovanja zavoda večkrat in temeljiteje ovrednotiti, pa vendar menimo, da predvidena reorganizacija lahko vodi v razkroj zavoda za zaposlovanje in storitev javne službe, ki jo zavod opravlja, kar gotovo ni dobro.

Upamo, da v koalicijski pogodbi zapisano vztrajanje na odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju v skladu s sklenjenimi dogovori ne pomeni priznavanja veljavnosti zadnjega sklenjenega aneksa h Kolektivni pogodbi za javni sektor o odložitvi odprave 3. in 4. četrtine plačnih nesorazmerij, saj je po našem trdnem prepričanju sklenjen nezakonito. Ohranjanje trenutnega stanja bi povzročilo nadaljnjo blokado pogajanj na področju plač v javnem sektorju. Ob dejstvu, da je plačni sistem nujno potreben popravkov in da podaljševanje interventnih ukrepov ohranja nedopustno neenakost javnih uslužbencev, utegne ob odsotnosti drugih ukrepov sredi leta na tem področju priti do konfliktov.

Od nove Vlade zato pričakujemo, da bo posebno pozornost, poudarek in energijo posvetila iskanju rešitev v socialnem dialogu. Ukrepe, potrebne za izhod iz krize, je zato potrebno usmeriti tako, da se ohrani socialna država in da bodo bremena ukrepov in njihovi pozitivni učinki enakomerno razporejeni po celotni družbi. S tem bodo ukrepi pridobili prepotrebno legitimnost in omogočili zdravo rast gospodarstva in učinkovit javni sektor. Zato pozivamo mandatarja, da skupaj s svojo ministrsko ekipo nemudoma pristopi k sklenitvi socialnega sporazuma, v katerem bomo skupaj dogovorili potrebne ukrepe za premik z mrtve točke. In prav zato je za nas ključnega pomena manjkajoči podpis predsednika SDS oziroma mandatarja na Dogovoru socialnih partnerjev in parlamentarnih strank.

 

Dr. Janez Posedi

Predsednik KSS PERGAM

 

Ljubljana, 2. februar 2012

 

Confederation of Trade Unions of Slovenia PERGAM

Image via Wikipedia

Enhanced by Zemanta

Ugodnost za člane!

Sebastijan Hrastnik s.p.- pravne dejavnosti, vsem članom železniškega sindikata sprevodnikov ŽSS nudi širok izbor pravnih storitev in svetovanja, ki zajema področja:
- ODŠKODNINSKIH POSTOPKOV brez provizije
- sestavljanje POGODB (prodajnih, darilnih, pogodb o preužitku,…)
- sestavljanje pritožb in dopisov na različne institucije
Pri sestavi pogodb in drugih dopisov imajo člani ŽSS 30% popusta.
Telefon 031/618-645

Predlog izenačitve osnovne plače delovnega mesta »sprevodnik« s plačo delovnega mesta »vodja vlaka«

 

KSS Pergam

Železniški sindikat sprevodnikov- ŽSS

Partizanska cesta 50

2000 Maribor

 

 

Slovenske železnice, d.o.o.

Poslovna enota Potniški promet

Kolodvorska 11

1506 Ljubljana

 

   Maribor, 17.08.2011

 

 

 

Zadeva :  Predlog izenačitve osnovne plače delovnega mesta »sprevodnik« s plačo delovnega mesta »vodja vlaka«

 

 

Spoštovani!

 

Z dnem 1.2.2011 je začel veljati novi Priročnik o razporejanju vlakospremnega osebja in izdelavi razporedov v potniškem prometu (ver. 109.01). Na podlagi dejanskega stanja je bila dokončno tudi pravno odpravljena še zadnja razlika v delu delovnih mest »sprevodnik« in »vodja vlaka« in se od veljavnosti novega pravilnika dalje lahko razporeja zaposlene na obeh delovnih mestih na vse vlake in v vse turnuse.

Železniški sindikat sprevodnikov- ŽSS zato zahteva, da se skladno z načelom enakega plačila za enako delo zaposlenim na delovnem mestu »sprevodnik« količnik za določitev osnovne plače delavca, ki trenutno znaša 2,08,  dvigne in izenači s količnikom delovnega mesta »vodja vlaka«, t.j. na 2,29.

Menimo, da zaposleni v SŽ – Poslovna enota Potniški promet za enako delo na enakih vlakih v enakih turnusih ne morejo biti različno plačani in zato predlagamo takojšnja pogajanja o dvigu količnika delavcev na delovnem mestu »sprevodnik«.

 
V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam,

 

                                                                                   Železniški sindikat sprevodnikov-ŽSS

                                                                                                          Bojan Vihar

                                                                                                           predsednik

 

 

V vednost:

 

  • Generalni direktor Slovenskih železnic g.Goran Brankovič
  • Področje za organizacijsko-pravne zadeve in kadre g.Nina Velkavrh

 

 

 

 

KSS PERGAM, TRG OF 14, 1000 LJUBLJANA

tel.: +386-1-231-04-76, fax +386-1-230-22-47

transakcijski račun št.: 02031-0016580117, davčna številka: 55093019

www.sindikat-pergam.si, e-mail: pergam@siol.net

Zaposlenim na železnicah namesto eskalacije plač stimulacije

Zaposlenim na železnicah namesto eskalacije plač stimulacije

Število zaposlenih na Slovenskih železnicah se je zmanjšalo za več kot 15 odstotkov, povprečni letni obseg dela se je povečal za 35,9 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 40 odstotkov

Slovenske železnice so sklenile dogovor, skladno s katerim bodo zaposlenim izplačale stimulacije za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Stimulacije v skupni višini 4,58 milijona evrov bodo izplačali namesto uveljavitve eskalacije plač iz let 2009 in 2010. Z izplačilom stimulacij bodo železnice ostale znotraj načrtovanih stroškov dela.

Kot so danes pojasnili na Slovenskih železnicah, so leta 2009 sklenili dogovor za omejitev učinkov svetovne gospodarske krize, katerega rezultat je bil prihranek pri stroških dela v višini 11,3 milijona evrov. Lani je bil podpisan še dogovor o ukrepih za izboljšanje poslovanja, na podlagi katerega je bil dosežen prihranek pri stroških dela v višini 14,9 milijona evrov.

V času od veljavnosti obeh dogovorov do konca junija letos se je število zaposlenih na Slovenskih železnicah zmanjšalo za 1216 oz. za več kot 15 odstotkov. V tem obdobju se je povprečni letni obseg dela povečal za 1061 milijonov netotonskih kilometrov, kar znaša 35,9 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 40 odstotkov – s 23.086 evrov na 32.329 evrov.

Avgusta 2009 in avgusta 2010 bi se morala uveljaviti eskalacija v višini 2,3 odstotka, ki pa se v skladu z omenjenima dogovoroma ni uveljavila. Znesek eskalacije v letih 2009 in 2010 bi skupaj znašal 4,58 milijona evrov, so povedali na železnicah, kjer so dodali, da so namesto uveljavitve eskalacije sklenili dogovor o izplačilu stimulacij.

“Stimulacija se bo izplačala od 1. aprila naprej, kar velja samo za zaposlene, ki prejemajo plačo v skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa. Delavci, ki plačo prejemajo po individualni pogodbi, stimulacije ne bodo prejeli,” zatrjujejo na železnicah.

V poslovnem načrtu za letos so predvideni stroški dela v višini 186,1 milijona evrov. Z izplačilom stimulacije bo družba ostala znotraj načrtovanih stroškov dela, poudarjajo v družbi.

Da gre pri stimulacijah za izpolnitev obveznosti Slovenskih železnic do zaposlenih, ki so se v preteklih dveh letih odrekli delu regresa in plač ter njihovi eskalaciji, posebej zatrjuje tudi generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, ki ob tem zavrača, da gre pri stimulacijah za darilo sindikatom.

“Kljub izplačilu stimulacije skupna višina stroškov dela letos ne bo presežena. Ta je zapisana v poslovnem načrtu za 2011, ki je bil pripravljen leta 2010 in ga je nadzorni svet potrdil že 19. januarja 2011. Zato nima nobene povezave z ustanovitvijo holdinga, ki je predvidena šele za september,” poudarja Brankovič, pri čemer opozarja, da gre pri izplačili dobrih 134 milijonov evrov sredstev za vračilo dolga, ki je nastal ob izločitvi infrastrukture iz družbe.

Slovenske železnice so v prvih petih mesecih letos sicer presegle načrtovane rezultate. Dobiček iz poslovanja je dosegel 3,84 milijona evrov, čisti dobiček pa 193.000 evrov. V enakem lanskem obdobju so železnice zabeležile 3,57 milijona evrov izgube iz poslovanja in osem milijonov evrov čiste izgube. Načrtovana je bila izguba iz poslovanja v višini 5,64 milijona evrov in čista izguba v višini 9,27 milijona evrov.

Poslovni prihodki so lanske presegli za 16,8 odstotka, načrtovane pa za 12,5 odstotka. Stroški dela so bili od lanskih manjši za 2,4 odstotka in za 4,9 odstotka nižji od načrtovanih.

vir:sta

Železnice začele s postopno prenovo voznega parka

 

Železnice začele s postopno prenovo voznega parka

Ljubljana – Slovenske železnice so začele s postopno prenovo voznega parka. Prvi korak k prenovi je obnova dizelske potniške garniture 813/814-130, ki se je s predstavitveno vožnjo že podala na tire.

Železnice začele s postopno prenovo voznega parka


Slovenske železnice so se za celovito obnovo dizelske garniture odločile s ciljem potnikom ponuditi čim boljše storitve. Poleg cene vozovnic in hitrosti vlaka je namreč prav udobje prevoza eden od dejavnikov, ki najbolj vplivajo na potnike, da se odločijo za vožnjo z vlakom.

Obnovo potniškega vlaka so Slovenske železnice zaupale podjetju SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, ki tudi sicer vzdržuje in popravlja vse vrste vozil Slovenskih železnic, vključno z najsodobnejšimi lokomotivami in potniškimi garniturami.

Doslej najobsežnejša prenova potniškega vlaka

Posodobitev skoraj 40 let starega vlaka 813/814-130 je za SŽ – Centralne delavnice Ljubljana doslej najobsežnejša prenova potniškega vlaka, so sporočili iz Slovenskih železnic, kjer dodajajo, da je bila investicija približno 80 odstotkov nižja od nakupa novega vlaka.

Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič je izrazil zadovoljstvo, da lahko sistem Slovenskih železnic takšne obsežne projekte opravi z lastnim znanjem in s kar najnižjimi stroški občutno izboljša ponudbo v potniškem prometu.

Letos bodo prenovili še tri starejše vlake

Obnova omenjene potniške garniture je le začetek obnove starih potniških garnitur. Po besedah direktorja Poslovne enote Potniški promet Boštjana Korena železnice letos načrtujejo celovito obnovo še treh starejših dizelskih vlakov, ki jim bodo v prihodnjih letih sledili še dodatni prenovljeni potniški vlaki.

STA

Foto: STA

Novice

Z vlakom na morje

Do slovenske in hrvaške obale od danes tudi s kopalnimi vlaki

Z vlakom na morje

Na voznem redu Slovenskih železnic so od danes tudi sezonski kopalni vlaki, ki do 28. avgusta vozijo v Koper, Pulj, Split, Opatijo in na Reko. Potniki se lahko z njimi odpeljejo na enodnevne ali večdnevne izlete, pot do slovenske in hrvaške obale pa je v nekaterih primerih tudi cenejša kot običajno.

Poletni vlak InterCity Slovenija vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Maribora odpelje ob 5.45, iz Ljubljane ob 7.40 in v Koper prispe ob 9.45. Iz Kopra se vrača ob 16.40, v Ljubljano prispe ob 18.41, v Maribor pa ob 20.43.

Na poletnem vlaku Intercity Slovenija velja posebna sezonska ponudba. Za enosmerno potovanje do ali iz Kopra je vozovnica cenejša za 20 odstotkov. Povratna vozovnica je cenejša za 50 odstotkov, za otroke, stare do 12 let, pa za 75 odstotkov.

Kopalni vlak z odhodom iz Maribora ob 3.40, ki vozi vsak dan, pa v Ljubljano prispe že ob 6.06, v Koper pa ob 8.57. Nazaj iz Kopra odpelje ob 20.12, v Ljubljano pripelje ob 22.41 in v Maribor ob 1.33 zjutraj.

Kopalni vlak z Jesenic v Koper vozi čez Novo Gorico ob sobotah, nedeljah in praznikih. Z Jesenic odpelje ob 4.07, v Koper prispe ob 8.26. Vrača se ob 18.45, na Jesenice pa pripelje ob 23.03.

Kopalni vlak iz Ljubljane v Pulj vozi vsak. Gre za direktni vlak, ki iz Ljubljane odpelje ob 6.33, v Pulj pa prispe ob 11.13. Nazaj odpelje ob 18.15 in v Ljubljano prispe ob 22.41. Povratne vozovnice do Pulja so v času sezone cenejše za 40 odstotkov.

Poleti vsak dan vozita tudi dva direktna vlaka do Opatije in na Reko. V sezoni je prav tako povečano število vlakov med Ljubljano in Splitom.

Novice

Prejmite Novice ŽSS v svoj elektronski poštni predal. Vnesite naslov svoje elektronske pošte in kliknite OK.


Kategorije
november 2014
P T S Č P S N
« jun    
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
Kontaktne informacije

ŽELEZNIŠKI SINDIKAT SPREVODNIKOV - ŽSS
Partizanska 50
2000 MARIBOR
Email: info@zss.si

ŽSS Facebook stran